Danes sem na mizi sodelavke opazila članek iz Financ, kjer je bila na sliki moja mentorica, pri kateri sem opravljala svojo študijsko prakso. Katja Ramovš je bila takrat še gonilna sila Hill International, danes pa ima že uveljavljeno lastno podjetje HR Sistemi. Spomnila sem se svoje prakse pri njej in kako je navidez nepomembna praksa vplivala na mojo poklicno pot. Prav ona je največji krivec, da sem pristala v HRM-ju.

Na faksu so nam organizacijsko psihologijo naredili vse prej kot privlačno. Mislim, če se spomnim nazaj, kako so bila predavanja daleč od resnice. Zato sem tudi vedno mislila, da bom šla v klinično psihologijo. Dokler nisem začela s prakso pri Katji Ramovš, nisem vedela kako dinamično in zanimivo področje je HRM. Je pa res, da sem imela mentorico, ki je strokovno izredno podkovana in poleg tega še dober človek. Predvsem me je impresioniralo to, koliko različnih stvari moraš obvladati: psihodiagnostiko, osnovne finance, vodenje, trženje, retoriko in predvsem moraš biti iznajdljivo praktičen oz. praktično iznajdljiv :).

Referenca iz študenstke prakse v CV-ju, mi je nato prinesla še dve drugi zaposlitvi preko študenta na področju HRM-ja in IT-ja, kjer sem dobila ogromno izkušenj. Vse te izkušnje pa so mi omogočile veliko prednost pri zaposlovanju na področju HRM-ja. Tako sem lahko izbirala med ponudbami za zaposlitev, saj sem dobila pozitivne odgovore pri petih firmah. Odločila pa sem se za tisto, kjer je bila po mojem mnenju najboljša vodja. In nisem se uštela, res mam super šefico.

Poznam nekoliko mladih, ki še študirajo in tudi k meni že hodijo na prakso študentje. Večina se premalo zaveda, koliko bi lahko iztržili za svojo prihodnost iz preproste študentske prakse. Sploh tisti v poklicih, kjer je kadra preveč, bi morali že prej iskati možnosti prakse. Verjetno se marsikomu zdi bedasto delati zastonj na svojem področju, če lahko v strežbi zaslužiš kr v redu denar. Samo katera referenca vam bo prinesla boljšo redno zaposlitev? Razen če ste se našli v strežbi in želite tako nadaljevati svojo poklicno pot, kar je tudi super.

Zato vsakemu študentu svetujem, da si najprej napiše dober CV in spremno pismo, v katerem razloži svojo motivacijo. Lahko celo ponudite enomesečno delo zastonj. Nato pa pošljete ali osebno odnesete k najboljšim potencialnim zaposlovalcem. Ne odlašajte, da končate z vsemi izpiti, ampak naredite to takoj.

Življenje je tekma, zakaj ne bi bili vi najboljši.

78%

22%

Posted in: HRM, finance | Comments(6)

Včeraj sem bila na seminarju, ki sta ga organizirala Mori in Lisac. Šla sem pogledat, kaj je to, kar privabi 4000 ljudi v halo Tivoli. Kaj je skrivnost njunega uspeha?
Seveda si morate misliti, kako težko je psihologinji poslušati predavanje Smiljana Morija sestavljeno iz domislic pobranih od odličnih tujih predavateljev. Lisac je bil za odtenek boljši, a tudi še ni odkril hladne fuzije. Se pravi odgovora ne najdemo v izjemni strokovnosti, izrednemu znanju ali karizmatični retoriki. V tem sta dovolj dobra a ne izjemna. Ne me narobe razumeti, kapo dol pred njima, nehajmo s kritiziranjem in poglejmo, kaj se lahko naučimo od njiju.

Read the rest of this entry »

90%

10%

Posted in: finance, razvoj potencialov | Comments(9)

Zadnjič mi je en moj zelo bister prijatelj postavil zelo zanimivo vprašanje, kje je meja med pozitivnim razmišljanjem in zavajanjem samega sebe. To vprašanje vztraja že kar nekaj dni v mojih notranjih dialogih, a verjetno je to dilema, ki te spremlja celo življenje.

Že iz osnovne šole ven berem knjige, ki spodbujajo k pozitivnemu mišljenju. In opazila sem tudi zanimiv proces, ki se je dogajal ob branju takih in drugačnih knjig. Prebereš knjigo, si zelo navdušen, vse želiš spravit v akcijo, življenje je lepo in vse kaže na to, da nauki iz knjige delujejo. Sčasoma pa to nekako prerasemo in spet je vse po starem. Podobni problemi nas spremljajo skozi življenje kot prej in včasih se nam spet zazdi, da smo v začaranem krogu. Se pravi knjige niso pravi odgovor.

Kakšna je razlika med dreamerji in doerji? Med sanjači in tistimi, ki uspejo. Jaz bi rekla, da je odgovor v ceni, ki si jo pripravljen plačat. Veliko ljudi s katerimi se pogovarjam ima velike želje, jaz bi to, jaz bi ono, jaz bi tretje,… Na ravni izražanja želj, še imajo razjasnjene stvari, ko pa pride do pogovora zakaj ne naredijo tega ali onega, pa se ponavadi sproži plaz izgovorov. Na srečo ima NLPt zelo dobro metodo, ki se imenuje Ciljni model. Ta metoda je navidez zelo enostavna, preprosta, ampak iz nje lahko toliko razbereš, meni takoj pove, a si je oseba zastavila realno dosegljiv cilj. Je pa zelo super stvar za kliente, dobijo neposredno povratno informacijo o svoji trenutni situaciji. Kje se nahajajo na poti do cilja, kakšne ovire morajo premagati, kako močno si želijo cilj in najpomembneje, ali so pripravljeni plačati ceno, ki jo cilj od njih zahteva.

Dejstvo je, da ima vse svojo ceno. Sami se moramo odločiti, a smo jo pripravljeni plačati. Gledam nekatere svoje zelo uspešne prijatelje in prijateljice, mislim kapo dol res so veliko dosegli. So že prave managerske zvezde. Priznam, včasih jim zavidam. Velikokrat pa se dobro zavedam, da se nisem pripravljena odpovedat prostim popoldnevom, druženju s prijateljicami, prespanim nočem, ležernim vikendom.

Sami pri sebi moramo vedeti kako daleč smo pripravljeni iti in v glavi ohraniti le tiste cilje, za katere smo pripravljeni plačati ceno, ki jo zahtevajo. Drugače je naša pozornost preveč razpršena in potem se res vrtimo v enem in istem krogu.

0%

0%

Posted in: finance, razvoj potencialov, vodenje | Comments(5)

To je moje glavno vprašanje za danes. Sicer me ne skrbi cel ponedeljek, ampak večinoma samo čas v službi. Pozno popoldne se mi že zjasni nebo, saj vem, da me čaka sproščujoča vadba joge. Ampak do tja se je še treba prebit.

Včeraj sem brskala po internetu in naletela na eno stran, kjer so navajali Tonyja Robbinsa, da je ključ v upravljanju stanj. No pa poskusimo. Najprej je treba definirati kakšno mentalno stanje si želimo, jaz bi trenutno želela biti motivirana in proaktivna.

Po NLP-ju je najprej treba najti to stanje v svoji preteklosti, izberem dogodek ko sem bila najbolj motivirana. Zaprem oči in si predstavljam ta dogodek, pogledam kaj vidim, kaj slišim, kaj vonjam, kaj okušam in kaj čutim v telesu. Kje v telesu se nahaja občutek motiviranosti, kakšne barve je, ima kakšno obliko…. Še pojačamo ta občutek in se počasi vrnemo nazaj na delovno mesto. Postopek je enak za vsako mentalno stanje, ki si ga želimo priklicati. Za priklic negativnih čustev ni problema, delamo to tako naravno, da se sploh ne zavemo svoje odgovornosti. Zato bodite pozorni na kaj usmerjate svojo pozornost.

Vaja dela mojstra in tudi pozitivna stanja je vedno lažje priklicat. Tako jaz grem veselo na delo, upam da vi tudi.

60%

40%

Posted in: seks | Comments(0)

Ja veliko ljudi je bilo na razprodajah in veliko stvari so si kupili. Če so zaradi teh stvari vsaj nekaj časa bili bolj srečni, se je nakup izplačal. Meni se sploh ne zdi čudno, da ljudje toliko kupujemo, saj nas na vsakem koraku po vseh čutilnih kanalih napadajo reklame. Razprodaje so res zelo oblegane, ogromno pa se proda tudi drugače. Trgovski centri se vedno bolj širijo in so tudi vedno bolj polni.

Ljudje si ustvarimo svojo lastno realnost na osnovi informacij, ki prihajajo do nas. In ko že miljontič slišimo sporočilo, da nas bo določen izdelek resnično naredil bolj privlačne, srečne in uspešne, začnemo to tudi verjeti. To je isti proces, ki se zgodi ob odraščanju otroka. Kaj damo otroku, ko gre še kot malček v vrtec, najljubšo igračko seveda. Ta prehodni objekt otroka povezuje z mamo in mu otrok pripiše tudi določene človeške lastnosti ter tako laže prenese materino odsotnost. To je le začetek pripisovanja višjih pomenov stvarem in predmetom, ki nas spremlja skozi vse življenje.

Read the rest of this entry »

73%

27%

Posted in: odnosi | Comments(0)