Kaj lahko naredim, če zbolim za rakom
Marsikdo se v življenju sooči s težko boleznijo, pa naj bo to bolezen bližnjega ali pa lastna bolezen. Kolikokrat ste se že v življenju srečali z rakom? Jaz vem, da sem se že prevečkrat.
Rak je lahko zelo kruta bolezen, tudi če miruje, strah ostaja v tebi. In nekje globoko v sebi samo čakaš, kdaj se bo spet pojavil. Po mojem mnenju je rak psihosomatska bolezen. Zato bi vsak bolnik z rakom potreboval poleg dobre medicinske oskrbe še psihološko podporo.
Mentalno stanje bolnika je ena ključnih stvari za ozdravitev, pa vendar se mu namenja tako malo pozornosti. Zdravniki s svojim nonšalatnim odnosom do psihološke pomoči dobesedno prisilijo ljudi, da se zatečejo k raznim alternativnim zdravilcem in duhovnim gurujem. Škoda se mi zdi ljudi, ki plačujejo velike vsote za razne kreme in energetska zdravljenja, ko pa je kvaliteten pogled vase lahko mnogo bolj zdravilen. So med zdravilci tudi kvalitetni, na žalost so pa le ti zelo redki.
Redki so tudi zdravniki, ki znajo vzeti človeka kot celovito osebnost. Eden takih je tudi Deepak Chopra , ki zelo uspešno zdravi razne bolezni v svojem centru. Njegova knjiga Quantum healing je ena najboljših knjig, ki raziskujejo odnos duše in telesa.
Vsak človek, ki zve, da ima težko bolezen gre skozi naslednje faze:
1. zanikanje
2. jeza
3. pogajanje
4. depresija
5. sprejemanje
Prehajanje skozi vse te faze lahko traja različno dolgo, odvisno od njegove mentalne moči. Za boj z boleznijo je najboljše sprejemanje, saj nam ostale faze vzamejo veliko moči, ki jo je potrebno nameniti boju z boleznijo. Psiholog vam pomaga hitreje iti skozi vse te faze in lahko vam pomaga aktivirati notranje vire moči, ki pridejo prav pri boju z boleznimi.
Pomoč psihologa vam ne zagotavlja ozdravitve, lahko vam olajša psihične težave ter poveča verjetnost preživetja. Včasih šteje že 1 %.
Vsekakor je dobro, če si ob diagnozi zdravnika priskrbite še drugo mnenje. Nato se odločite ali se boste borili ali predali. Seveda se boste borili! Za boj potrebujete moč, zato je potrebno iz vašega življenja odstraniti vse kar vam jemlje energijo. Urediti odnose z bližnjimi, odreči se prevelikim obveznostim, najti čas zase. Dobro je, da najdete vsaj kakšno tehniko sproščanja ali meditacije. Vsekakor je koristno, da določene stvari predelate s psihologom, če pa to ne želite si poiščite vsaj skupino za samopomoč.
Prosim vas samo, da ob vseh zdravnikih, zdravilih in posegih ne pozabite na svojo notranjo moč, lahko vam zelo koristi.
Posted in: psihoterapija, razvoj potencialov |

maj 16th, 2008 at 10:15 dopoldne
Dober in koristen zapis.
Srečanje z rakom je - milo rečeno šok. Ampak najprej si je treba dopovedati, da je rak ozdravljiv. Potem pa po stopnjah dalje. In strah, ki ostane, ko ga premagaš -treba se ga je znebiti. Vsi ga nosimo v sebi (raka), od nas je odvisno, ali se bo razvil. In , ko ga enkrat premagaš, si je TREBA dopovedati, da tako neumen pa spet ne moreš biti, da bi si ga nakopal še enkrat. Kar si se med zdravljenjem naučil - in naučil si se veliko, delaj še naprej. Največ je resnično odvisno od človeka samega.
LP M.
maj 16th, 2008 at 6:54 popldne
Živjo!
Ja, se strinjam, spoznanje, da imaš raka, je stresno, nepričakovano in ogromen šok. Vsaj zame je bil. Trajalo je natančno 20 minut. Nato pa sem se odločil, da bom zadevo zbil na kolena. Ene par faz, ki jih omenjaš, sem kratkomalo preskočil. Na koga naj bom jezen? Zakaj naj se sekiram? Zakaj bi bil depresiven? Nima smisla, ker ne bo nič od tega pomagalo.
Nedvomno imaš prav, pravo psihično stanje je ključ do končne ozdravitve. Vendar imajo pri tem psihologi zelo malo moči. Najbolj si lahko pomaga pri tem vsak sam. Se prepriča, da bo z njim vse v redu, zaupa zdravnikom (ki vendarle niso vsi tako nonšalantni, kot trdiš) in pogleda na stvar bolj pozitivno. Vem, je težko, slabi dnevi pridejo, ko nikakor ne gre. Ampak je vendarle neverjetno lažje, če ne razmišljaš iz dneva v dan, iz minute v minuto o tem, kaj mogoče bo.
Rak ni samo psihosomatska bolezen, je predvsem bolezen na drugih organih, vendar se precej lažje ozdravi s pozitivnim pristopom. Če ne drugače, pa naj bo pozitivna stvar v zadevi vsaj to, da je to odlična prelomnica, ko lahko življenje spremeniš še na bolje.