Pogajanja o plači so vedno zelo zanimivi del razgovorov za službo. Večina nas v vsakdanjem življenju operira s pojmom neto plače, medtem ko je pa za delodajalce bolj pomemben bruto znesek. Pri tem se loči 1. BRUTO, ki vsebuje prispevke od bruto plač zaposlenih, in 2. BRUTO,ki vsebuje poleg 1. BRUTA še prispevke na bruto plačo.
Večina slovenskih podjetij vam bo postavila ponudbo v neto plači, medtem ko pa multinacionalke in tuja podjetja večinoma operirajo z bruto plačo. Ponavadi je to 1. BRUTO znesek, je pa dobro vsekakor, da preverite o katerem brutu je govora.
Spomnim se enega svojega razgovora v enem tujem podjetju, kjer so me vprašali kakšen letni znesek hočem. Seveda sem malo debelo gledala, v moji mentalni mapi pač ni bilo letnega zneska, ki bi ga imela, ampak sem imela postavljen samo neto mesečni znesek. No potem, so mi oni povedali kaj ponujajo, kar me je še bolj zmedlo, saj se letni zneski bruto plač res slišijo ogromni.
V kratkem mam zopet razgovor z eno multinacionalko in tokrat bom pripravljena (upam, da ne berejo mojega bloga ;)). Na racunovodja.com sem si naredila par izračunov, da sem videla kakšen je koeficient med letno 1. bruto plačo in mesečnim neto dohodkom.

Tako da je zdaj zadeva čisto preprosta, če ti rečejo letni znesek nad 40.000 EUR, vzameš mobitel, v kalkulator vtipkaš znesek, ki ti ga povedo, deliš z 22 in dobiš približno koliko je to na mesec. Če je sprejemljivo vazmeš, če ni se še pogajaš in če ne prideš nikamor, pa čakaš na boljšo ponudbo :D.
Vsekakor je pa fajn, da lahko z enostavno operacijo pretvoriš znesek letne bruto plače v mesečno neto plačo in takoj veš pri čem si.

Posted in: finance, razvoj potencialov | Comments(3)

Včeraj sem malo gledala dogajanje v hiši Big brother. Vedno, ko ga gledam, imam občutek, da gledam podgane v nekem raziskovalnem laboratoriju. V vsaki škatli imajo eno skupino podgan in eksperimentatorji spreminjajo eksperimentalne pogoje.

Read the rest of this entry »

Posted in: finance, odnosi, seks, stres | Comments(10)

Danes sta za mano dva izredno naporna sestanka. Zanimivo je bilo prav nasprotje vlog, ki sem jih igrala. V prvem primeru sem bila v vlogi svetovalke za izvedbo projekta letnih pogovorov in nagrajevanja, v drugem primeru pa sem bila tista, ki je poslušala svetovalce za uvedbo kompetenc. Tema obeh sestankov je bila objektivnost pri nagrajevanju zaposlenih.

Read the rest of this entry »

Posted in: HRM, finance, razvoj potencialov | Comments(3)

Včeraj sva se z fantom, ki bo letos končal triletno srednjo šolo pogovarjala o njegovih kariernih ciljih. Najprej je v šali rekel, da bi bil rad doktor strojništva in se smejal na vsa usta. V drugi sapi pa je že zatrjeval, da njemu se sploh ne da toliko učiti.

No potem sem rekla, zdaj pa resno, kaj bi si želel postati? Odgovoril je, da si želi postati inženir strojništva, pa potem je že zopet sledila trditev, da njemu se pa res ne da toliko učiti. O.K. pustimo učenje, povej mi kaj moraš narediti, da se vpišeš na faks in ga končaš. Najprej moram zaključit triletno šolo, potem +2 program, zaključit maturo in se vpisat na faks ter ga končat. Vredu, to so koraki, ki jih je treba uspešno opravit.

Koliko več učenja bi moral povprečno vložiti na teden, da bi končal uspešno te korake. Njegov odgovor je bil 5 ur, pa potem zopet, saj se mi ne da toliko učit.

Vredu sem rekla pa narediva enostaven izračun:

Plača delavca s 3-letno srednjo šolo 500 EUR

Plača inženirja strojništva 2000 EUR

RAZLIKA 1500 EUR na mesec

Vprašanje je nato sledilo, kakšno plačo bi imel raje? Kaj mislite kakšen je bil odgovor, ja seveda ono za 2000 EUR.

No potem sva računala dalje: delovna doba za moškega je cca 40 let X12 mesecev = 480 mesecev x 1500 EUR = 720000 EUR

Se pravi okvirna razlika v plači je 720000 EUR,da se to doseže pa moraš vložit 5 ur več učenja na teden.

Do zaključka letnika: 20 tednov

+ 2 program: 2 leti x 40 tednov

strojni faks: 5 let x 40 tednov

SKUPAJ je to 300 tednov po 5 ur, kar znese skupaj 1500 ur

In koliko je potem v bistvu vredna ura tvojega učenja. Če delimo 720000 EUR s 1500 ur učenja, dobimo da je ena ura učenja vredna

480 EUR

No, a se splača učiti za tak denar? Odgovor je bil definitivno DA in motivacija vsekakor večja :).

Posted in: finance, razvoj potencialov | Comments(13)

Danes sem na mizi sodelavke opazila članek iz Financ, kjer je bila na sliki moja mentorica, pri kateri sem opravljala svojo študijsko prakso. Katja Ramovš je bila takrat še gonilna sila Hill International, danes pa ima že uveljavljeno lastno podjetje HR Sistemi. Spomnila sem se svoje prakse pri njej in kako je navidez nepomembna praksa vplivala na mojo poklicno pot. Prav ona je največji krivec, da sem pristala v HRM-ju.

Na faksu so nam organizacijsko psihologijo naredili vse prej kot privlačno. Mislim, če se spomnim nazaj, kako so bila predavanja daleč od resnice. Zato sem tudi vedno mislila, da bom šla v klinično psihologijo. Dokler nisem začela s prakso pri Katji Ramovš, nisem vedela kako dinamično in zanimivo področje je HRM. Je pa res, da sem imela mentorico, ki je strokovno izredno podkovana in poleg tega še dober človek. Predvsem me je impresioniralo to, koliko različnih stvari moraš obvladati: psihodiagnostiko, osnovne finance, vodenje, trženje, retoriko in predvsem moraš biti iznajdljivo praktičen oz. praktično iznajdljiv :).

Referenca iz študenstke prakse v CV-ju, mi je nato prinesla še dve drugi zaposlitvi preko študenta na področju HRM-ja in IT-ja, kjer sem dobila ogromno izkušenj. Vse te izkušnje pa so mi omogočile veliko prednost pri zaposlovanju na področju HRM-ja. Tako sem lahko izbirala med ponudbami za zaposlitev, saj sem dobila pozitivne odgovore pri petih firmah. Odločila pa sem se za tisto, kjer je bila po mojem mnenju najboljša vodja. In nisem se uštela, res mam super šefico.

Poznam nekoliko mladih, ki še študirajo in tudi k meni že hodijo na prakso študentje. Večina se premalo zaveda, koliko bi lahko iztržili za svojo prihodnost iz preproste študentske prakse. Sploh tisti v poklicih, kjer je kadra preveč, bi morali že prej iskati možnosti prakse. Verjetno se marsikomu zdi bedasto delati zastonj na svojem področju, če lahko v strežbi zaslužiš kr v redu denar. Samo katera referenca vam bo prinesla boljšo redno zaposlitev? Razen če ste se našli v strežbi in želite tako nadaljevati svojo poklicno pot, kar je tudi super.

Zato vsakemu študentu svetujem, da si najprej napiše dober CV in spremno pismo, v katerem razloži svojo motivacijo. Lahko celo ponudite enomesečno delo zastonj. Nato pa pošljete ali osebno odnesete k najboljšim potencialnim zaposlovalcem. Ne odlašajte, da končate z vsemi izpiti, ampak naredite to takoj.

Življenje je tekma, zakaj ne bi bili vi najboljši.

Posted in: HRM, finance | Comments(6)