V medijih sem opazila, da so zopet izbrali zajčico leta. Vsekakor se ne spoznam dovolj na te stvari, da bi lahko sodila o primernosti slačenja pred kamero. Parkrat mi je padlo v uho, da pa kar nekaj punc, ki se slečejo misli, da je to odskočna deska za njihovo kariero.

Čez nekaj časa se pa čudijo zakaj dobivajo samo ponudbe za porno filme in spremljanje starejših moških na potovanja.

Vsekakor ima vsakdo pravico, da dela to kar mu paše. Mogoče pa ne bi bilo slabo razmisliti tudi o drugih adutih, ki jih imajo. Lepota vsekakor pri karieri koristi, ni pa edini adut za kariero. Vsi ljudje se premalo zavedamo svojih potencialov, svoje notranje moči. Vsakdo ima talente, s katerimi lahko postane uspešen, če jih začne pravilno razvijati.

Vsem dekletom in fantom, ki želijo uspeti, pa priporočam, da se naučijo osnovnih tehnik za razvoj svojih potencialov na NLP/NLPt izobraževanju. Pa če se potem še vedno želijo sleči, bodo iz tega iztržili dosti več, kot brez tega znanja.

Posted in: NLP, odnosi | Comments(1)

Dejstvo je, da je otrok oče odraslega. Pomembne osebe iz našega otroštva imajo na nas ogromen vpliv, prav tako vplivajo na nas razni dogodki, vrstniki, stvari. Kako pa vplivajo na nas pravljice? Zakaj imajo otroci tako radi pravljice?

Že mi se v tem svetu včasih počutimo nemočni, kaj šele otroci. Pravljice pa dajejo upanje v čarobno rešitev. Otroku omogočajo preživeti situacije, ki bi se jim drugače zdele brezizhodne. Zanimiv pogled v povezavi z življenjskim scenarijem in pravljicami sem našala v knjigi TA today.

Scenarij ponuja magične rešitve za reševanje osnovnih problemov, ki so ostali nerazrešeni v otroštvu: kako dobiti brezpogojno ljubezen in sprejemanje. Kot odrasli nam je težko izpustiti to čarovnijo, kajti kot otroci smo se večkrat identificirali s pravljico in naša fantazija je, da tudi mi lahko naše življenje naredimo pravljico in živimo srečno do konca svojih dni. Edini problem je ta, da pravljice zakrivijo iluzijo pri otrocih, da če hočeš, da se ti zgodi kaj dobrega, moraš prej biti velika žrtev, da si zaslužiš dobro.

Npr.: Če se hočeš oženiti s princem imaš na voljo zanimive izbire. Trdo delaš, sediš v pepelu in jočeš ter čakaš vilo, da prileti mimo in te pošlje na ples. Lahko poješ zastrupljeno jabolko ali se pičiš s strupenim vretenom v prst in čakaš moškega, ki naokoli poljublja mrtve ženske. Lahko pa se da zapreti v visoki stolp, pusti rasti lase in čaka nekoga, ki išče ženske v ustanovah. Lahko naokoli poljublja žabe, ali zveri spreminjaš v prince.

Če se hočeš poročiti s princeso so možnosti enako privlačne. Hodiš naokoli in poljubljaš mrtve ženske, ali iščeš ženske, ki so zaprte. Iščeš ženske, ki bežijo stran od tebe, ali pa hodiš naokoli in se obnašaš kot zver ali žaba. Če hočeš na koncu uspeti, moraš biti najprej grd in pustiti, da se norčujejo iz tebe.

Na osnovi pravljic dobimo lahko napačna prepričanja, ki se jih je težko znebiti. Sploh, če velikokrat padete v vlogo žrtve in se smilite sami sebi, raje preverite svoja prepričanja.

Sem pa včeraj tudi dobila eno zanimivo šalo, kot parodijo na pravljice. Mogoče je celo realen odraz sodobne ženske?

Pred davnimi časi je v deželi daleč od tod, za sedmimi gorami in tremi jezeri, lepa, samostojna in samozavestna princesa naletela na žabo. Žaba je skočila princesi v naročje in rekla: Sladka gospa, nekoč sem bil čeden princ, potem pa me je hudobna čarovnica začarala. En sam tvoj poljub je potreben, pa se bom spet spremenil v prisrčnega mladega princa, kakršen sem v resnici. Potem, ljuba moja, se lahko poročiva in si narediva dom v tvojem gradu, kjer mi boš lahko kuhala, prala,prenašala moje otroke in mi boš za vse večne čase hvaležna in srečna, ker lahko tako živiš.

… Ko se je tistega večera princesa mastila z rahlo ocvrtimi žabjimi kraki, se je hehetala sama pri sebi in si mislila: ma ko te ….!

Posted in: odnosi, psihoterapija | Comments(1)

Intervju z Aleksandrom Zadelom, ki ga najdete v 7D, mi je bil zelo všeč. To je človek, ki ima karizmo in tudi zelo dobro pove nekatere čisto življenjske stvari. Če boste imeli kdaj možnost iti na njegovo predavanje jo izkoristite, saj je po mojem mnenju eden boljših predavateljev v Sloveniji.

Posted in: odnosi, razvoj potencialov | Comments(1)

Kaj je bilo zame glavno sporočilo filma P.S. ljubim te? Predvsem to, da ne znamo nekaj ceniti dokler tega ne izgubimo. Ne bom se spuščala v oceno filma, pač tipičen ameriški film z predvidljivimi zapleti in razpleti, od Swankove sem sicer pričakovala več, glede na njene prejšnje vloge. Film nam da veliko možnosti, da med gledanjem doživimo svojo katarzo, porabimo kup robčkov in razbremenjni zapustimo dvorano.

Na začetku filma dobimo vpogled v tipično zvezo med žensko in moškim. Tako kot v vsaki vezi imata tudi ta dva svoje vzpone in padce, prepire in sprave. drug z drugim nista popolnoma zadovoljna, niti nista zadovoljna s svojo vezo. Ta veza pa postane idealna v trenutku, ko on umre. Začne ga idealizirati in neha živeti. Zapre se v stanovanje in žaluje za njim.

To je le eden od primerov, kako znamo ceniti ljudi, šele ko jih izgubimo. Dokler jih imamo ob sebi vidimo samo njihove napake, sploh ko se naši egoti bojujejo med sabo. Ko nekdo odide iz našega življenja, pa se zgodi zanimiv fenomen. Osebo začnemo gledati skozi rožnata očala in vidimo samo to kar smo izgubili, ne vidimo pa tega kar smo pridobili oz. nam to nič ne pomeni.

Tudi pogled skozi zgodovino nas uči, da večina vrhunskih umetnikov zaslovi šele po svoji smrti. Pa niti ne rabimo iti tako daleč skozi zgodovino. Poglejmo samo Toša Proeskega, njegovi cd-ji se po smrti bolje prodajajo kot prej. Časopisi so o njem več pisali po njegovi smrti, kot prej ko je bil živ. Seveda je še mnogo takšnih primerov iz sveta šovbiznisa Curt Cobain, Fredie Mercury,itd….

Kaj pa lahko naredimo zase? Vsi vemo, da je življenje kratko. Naši bližnji, ki so ta trenutek z nami, so lahko že naslednji trenutek nam odvzeti. Minljivosti se vsi zavedamo, pa čeprav se tako trudimo zatiskati oči. Potrebno je vsak dan prešteti blagoslove, ki smo jih deležni. Mogoče nam bo to pomagalo ceniti svoje bližnje dokler so še tu ob nami. Kaj nam pomaga, da za njimi v grob vpijemo lepe besede in izražamo vsa ta silna čustva, ko so mrtvi. Naše življenje je tukaj in zdaj.

Ga lahko tako polno izkoristimo, da ne bomo ničesar obžalovali, ko našega partnerja ali bližnjih ne bo več ob nas?

Posted in: odnosi, psihoterapija | Comments(3)

Včeraj sem malo gledala dogajanje v hiši Big brother. Vedno, ko ga gledam, imam občutek, da gledam podgane v nekem raziskovalnem laboratoriju. V vsaki škatli imajo eno skupino podgan in eksperimentatorji spreminjajo eksperimentalne pogoje.

Read the rest of this entry »

Posted in: finance, odnosi, seks, stres | Comments(10)