• Najšibkejši člen

    Podjetja najemajo za direktorje headhunting agencije in jih potem še preverjajo na več različnih načinov. Veliko pozicij v Sloveniji gre sicer še vedno preko vez in poznanstev, ampak tudi tu se počasi stanje izboljšuje. Super je, da se toliko pozornosti namenja selekciji vodstvenega kadra in strokovnih sodelavcev. Pozablja pa se, da je vsaka veriga močna le toliko, kot je najmočnejši njen najšibkejši člen.

    Podjetje je veriga, kjer mora vsakdo opraviti svojo funkcijo in zadolžitve, če tega ni stvari škripajo. Tako se lahko zgodi, da ti 500.000 EUR vredna prijava na razpis gre po zlu, zato ker je oseba zadolžena za pošto, pač to pozabila. Pri tem niti ne krivim te osebe, ampak krivim osebo, ki jo je na takšno delovno mesto nastavila.

    Prav tako se mi toži že po naši redni čistilki. Pridna kot čebelica in zgovorna. Sedaj, ko je na dopustu so naše pisarne samo senca prejšnje čistoče, da o tem, da spet zmanjkuje wc papirja ne govorimo. Gospe, ki jo nadomeščajo, pač tega ne delajo s srcem.

    Upam, da bomo nekoč doživeli miselnost, da so vsi zaposleni v podjetju enakovredni. Da se vrednost nekoga ne meri z odgovornostjo pozicije ali višino plače. Odkrito povedano, če bi naša čistilka odšla, bi jo bolj pogrešala, kot marsikoga drugega pri nas ;)

    Back to life, back to reality

    Počasi zbiram vtise iz popotovalnega dopusta, ki sem ga zaključila danes ponoči po 15-ih dneh. Občutek imam, da bi sedaj potrebovala še 7 dni dopusta, da se odpočijem od dopusta :).

    Potepanje po Hrvaškem, Črni gori in Bosni, je bilo lepo in nepozabno.

    Prva postaja je bila Korčula, kjer ni bil problem dobiti majhne hišice na samem v lepem zalivu. Lastnik je v ponudbo vključil še čolni in ribe po želji. Večina dni je minevala v miru, brez ljudi in hrupa civilizacije. Popoln odklop je res prijal moji duši.

    Druga postaja je bil Mljet, z bolj neprijazno obalo od Korčule. Vožnja s čolnom je dolgotrajna, preden sploh lahko najdeš plažo. Ni bilo nobene hišice za najet, pa je bilo treba vzeti apartma. Je pa res lepo v nacionalnem parku, saj lahko vidiš leščurje v vodi, ljudi pa je tudi ogromno.

    Tretja postaja je bil Dubrovnik, namesto celega dneva, kot je bilo sprva planirano, sta mi bili dovolj dve uri gneče in prepotenih turistov. Da o vročini in navitih cenah ne govorimo.

    Četrta postaja je bilo predmestje Budve, kjer nam je sobarica razložila, da danes peva neki amerikanac, ali sutra če biti prava stvar - Dino Merlin. Na žalost sem ob polnoči ob gledanju TV ugotovila, da je bil ta amerikanec Lenny Kravitz.

    Peta postaja je bila etno vas na poti iz Nikšiča v Sarajevo. Majhne kolibe zbite iz lesenih desk so bile zelo simpatične, hrana je bila odlična. Rafting na Tari pa je bil zelo počasen.

    Šesta in zadnja postaja je bila v Sarajevu. Hotelsko sobo z jakuzijem je zasenčila driska in bruhanje, ki so jo nekateri dobili od vode v etno vasi, čeprav so jo domačini odsvetovali. Dva dni Sarajeva je bilo potrebno za ozdravitev in nato je sledila vrnitev domov.

    Sedaj počasi prebiram maile, pošto, perem kopalne brisače in se počasi vračam v realnost. Ni mi lahko ;), res je bi dober dopust.

    Slepa pega

    Velikokrat nas drugi drugače doživljajo, kot se doživljamo sami. To področje, ki ga mi sami ne zaznamo in ga vidijo drugi, imenujemo slepa pega. Kadar nam nekdo očita določeno naše vedenje, ki za nas spada v področje slepe pege, ga zelo težko ali pa sploh ne razumemo. Ravno tako zlahka podcenimo njegove pohvale ali komplimente, ki se ravno tako nanašajo na področje slepe pege. Težko se je soočiti s svojo slepo pego, zato bodimo obzirni. Pri tem naj nas vodi naslednje misel, ki sem jo prebrala v tedniku 7D.

    Najboljše, kar lahko naredimo drugim, ni to, da z njimi delite svoja bogastva, ampak da jim razkrijete njihova.

    Še enkrat grem spat…

    ..zjutraj grem pa na morje. Spomnim se, ko sem bila še otrok kako sem željno pričakovala to morje. Včasih celo nisem mogla zaspati od vznemirjenja. Kaj pa mi morje pomeni danes?

    Definitivno je še ostalo nekaj čarobnosti v besedi morje, čeprav morje sredi turistične sezone ni več moje morje. Ljubim morje takrat, ko ni gneče na plaži, ko ne ležita še dve osebi na moji brisači. Rada imam skrite plaže in osamljene kotičke, kjer sva samo jaz in šumenje morja.

    Takrat me morje očara s svojo globino in neskončnostjo, dotakne se moje duše in vanjo vnese mir.

    Ljubezen se vrti okoli seksa

    Zadnjič sem gledala film Seks v mestu in obujala spomine kako smo s prijateljicami pred leti spremljale nanizanko Seks v mestu. V filmu sem pogrešala več sočnih dialogov o seksu, zaradi katerih je nadaljevanka sploh postala to kar je.

    Zakaj mi je všeč sporočilo nanizanke Seks v mestu? Zato, ker se za žensko življenje ne konča po tridesetem ali s poroko. Zato ker ženske prikaže kot močne in jim daje možnosti izbire v življenju. Zato ker v seksu niso pasivne. Ne bi rekla, da je nanizanka rušila ne vem kake seksualne tabuje. Je pa rušila tabuje o ženski nemoči in pasivnosti. Ženska lahko ima kariero, uživa v spolnosti, je srečna in zadovoljna. Ruši sliko o karieristkah kot zgrenjenih nezadovoljnih možačah. Ženskam da še drugo možnost. Ne rabijo se poročiti, stati za štedilnikom, rojevati otroke in streči možeku spredaj in zadaj, da bi dosegle smisel življenja.

    V filmu je precej manj seksa kot ga je bilo v nanizanki, kar pomeni da tudi film izgubi na sočnosti. Sicer pa če gledamo evolucijsko, je verjetno tudi bil najprej seks in šele nato se je pojavil pojem ljubezni. Je ljubezen nastala, da skrbi za promocijo seksa kot dejavnika preživetja. Sedaj je pojem ljubezni že prerasel ta okvir. Večinoma nam ravno ljubezen omejuje seks.

    Film Seks v mestu govori o ljubezni. O štirih parih, ki gredo skozi različne tipe in razvojne faze odnosov. Odnosi se začenjajo, spreminjajo in razpadajo. Edina stalnica je prijateljstvo med ženskami. Zopet se potrdi moški pridejo in gredo, prijateljice ostanejo.

    « Previous Entries