Včeraj sem malo gledala dogajanje v hiši Big brother. Vedno, ko ga gledam, imam občutek, da gledam podgane v nekem raziskovalnem laboratoriju. V vsaki škatli imajo eno skupino podgan in eksperimentatorji spreminjajo eksperimentalne pogoje.

Read the rest of this entry »

Posted in: finance, odnosi, seks, stres | Comments(10)

Za našo peergrupo transakcijske analize sem iz TA today prevedla poglavje o strokih. Ker se mi je zdelo zanimivo, sem ga malo skrajšala in priredila za blog. Stroki so zelo pomembni za nas in dajanje strokov močno vpliva na naše odnose in celotno naše življenje. Kaj sploh so stroki?

Greste po cesti in srečate soseda, ki prihaja v vaši smeri, zaželi vam lep dan in se vam nasmehne. Vi se nasmehnete nazaj in odvrnete z enako željo. Pravkar ste si izmenjali »STROKE« s svojim sosedom. Stroke je enota prepoznavanja.

Ta izmenjava strokov nam je večinoma tako blizu, da se je niti ne zavedamo več. Zamislimo si pa, da bi repriza dogodka potekala takole. Vi greste po cesti in srečate soseda, se mu nasmehnete , on pa gre mimo vas, kot da ste zrak. Kako bi se počutili?

Če ste kot večina ljudi, bi bili zelo presenečeni nad neodzivom svojega soseda. Vprašali bi se, le kaj je narobe? Dejstvo je, da potrebujemo stroke in se počutimo prikrajšane, če jih ne dobimo.

Eric Berne ustanovitelj transakcijske analize je opisal lakoto, ki jo izkusi vsakdo od nas. Vsi potrebujemo fizično mentalno stimulacijo, kar imenujemo dražljajska lakota.

Temelji na izsledkih zelo znane raziskave Reneja Spitza, ki je opazoval dojenčke v domu za sirote. Bili so dobro hranjeni, čisti in na toplem. Vendar pa so kazali več fizičnih in čustvenih težav kot katerikoli drugi otroci, ki so jih vzgojile mame ali drugi skrbniki. Spitz je zaključil, da je otrokom primanjkovalo stimulacije. Cele dneve so lahko strmeli le v bele zidove svojih sob in so imeli le malo fizičnega kontakta z osebjem doma. Manjkalo jim je dotikanje, cartanje in božanje, ki bi ga v normalnih razmerah dobili od svojih staršev.

Berne je izbral besedo stroke (božanje), ki se nanaša na potrebo otroka po dotiku. Kot odrasli, še vedno hrepenimo po fizičnemu kontaktu. Naučimo pa se tudi nadomestiti fizični dotik z drugimi enotami prepoznavanja. Nasmeh, kompliment, mrk pogled, žalitev - vse to so znaki, ki kažejo, da je bil naš obstoj prepoznan. Prepoznavna lakota je izraz, ki ga je Berne uporabil za opis potrebe po prepoznavanju s strani drugih.

Stroki so lahko verbalni (pozdrav, pohvala,žalitev…) ali neverbalni (nasmeh, mrk pogled,…). Pozitivni stroki so tisti, ki jih prejemnik zazna kot pozitivne, negativne stroke pa zaznamo kot boleče. Iz tega bi lahko sklepali, da ljudje iščemo pozitivne stroke izogibamo pa se negativnim. To ne drži.

V realnosti je vsak stroke boljši kot noben.

To idejo podpira tudi zanimiva študija o podganah. Dve skupini podgan so v laboratoriju vzgajali v identičnih praznih škatlah. Ena skupina je dobivala parkrat na dan elektrošoke, druga pa nobenega dražljaja. Na presenečenje eksperimentatorjev se je skupina, ki je dobivala elektrošoke bolje razvijala, kot skupina brez dražljajev.

Tudi mi smo kot podgane, da bi zadovoljili svojo lakoto po dražljajih uporabimo tako negativne kot pozitivne stroke. Kot otroci to instinktivno zaznamo. Vsi smo v zgodnjem otroštvu izkusili kako je ne dobiti pozitivnega stroka, ko si ga močno želiš. Tako smo iznašli različne načine, da dobimo negativne stroke, kljub njihovemu bolečemu učinku. Raje smo trpeli bolečine, kot ostali brez kakršnegakoli stroka.

V odraslem življenju pogosto preigravamo ta vzorec iz otroštva in nadaljujemo z iskanjem negativnih strokov. To je izvor nekaterih vedenj, ki se zdijo samouničevalna.

Kako upravljati s stroki pa mogoče enkrat v prihodnosti :).

Posted in: odnosi, psihoterapija, razvoj potencialov, stres | Comments(3)

Čas je četrta dimenzija naše realnosti. Že Einstein je govoril, da ima vsak svoj osebni čas, ki enemu teče počasneje, drugemu hitreje. Vse je namreč relativno 

Prejšnji vikend smo na seminarju v Zagrebu delali s časovnimi linijami in ta koncept časovnih linij me je čisto prevzel. Predvsem pa čutim spoštovanje do dela s časovnimi linijami, ker je to zelo vplivno orodje, ki v rokah neizkušenega terapevta lahko včasih tudi škodi.

Časovna linija je produkt našega nezavednega uma, kjer se hranijo in kodirajo naši spomini. Časovna linija nam omogoči, da ločimo med preteklimi spomini, sedanjim doživljanjem in sanjami o prihodnosti. Večinoma je časovna linija nezaveden proces, ki se ga včasih bolj ali manj zavedamo.
Zanimivo je kako se časovne linije razlikujejo. Nekatere so ravne, druge valovite, tretje v obliki črke V, četrte potekajo ciklično. Pomembna je tudi smer v katero se odvijajo, kakšne barve so in kateremu času namenjamo največ pozornosti. Se bolj zadržujemo v preteklosti, smo človek sedanjosti ali pa večinoma zremo v prihodnost.

Zanimivo je tudi gibanje časa v naši zavesti, včasih migne kot blisk, drugič se vleče kot jara kača. Prvi pojav večinoma povezujem z nečem zanimivim, zabavnim, drugega pa z nečem dolgočasnim, neprijetnim. A ne bi bilo super, ko bi lahko počitnice, ki trajajo le en teden, v naši zavesti podaljšali za dva tedna in bi bili potem tudi bolj spočiti. Kaj pa če nekajminutni orgazem podaljšamo na pol ure? Baje je tudi to možno po besedah našega predavatelja Ihorja Atamaniuka ;).

Kaj pa moramo narediti za podaljšanje časa?

Deloholiki prosim, da tukaj nehate brati. Podaljašnje časa je namenjeno prijetnim, zanimivim stvarem in ne še večji zlorabi samega sebe. Zaprite oči in si zamislite svojo časovno linijo. Poglejte kakšne oblike je, kakšne barve, strukture. Določite sedanjost, preteklost in prihodnost. Sedaj si izberite časovno obdobje v prihodnosti, ki ga želite podaljšati. Začnite z urami. Mogoče vzamete naslednjo uro. Določite začetek in konec ure na svoji časovni liniji. Primite linijo na obeh koncih ure in počasi vlecite z rokami narazen. Narahlo in nežno, dokler se vam ne bo zdelo dovolj. Zapomnite si sliko raztegnjene linije in očasi odprite oči. Začnite uživati, to je vse kar morate še potem storiti. Za obisk pri zobozdravniku pa priporočam obraten proces.

Posted in: NLP, psihoterapija, razvoj potencialov, stres, time management | Comments(6)

Ena največjih težav v odnosih so naša pričakovanja do partnerja. A se spomnite začetkov vsakega odnosa, kako je takrat fajn, nobenih pričakovanj. Vse kar partner naredi je novo in vzamemo kot darilo. Vedno več kot je majhnih pozornosti in dokazov čustev, vedno bolj postanemo zahtevni. Hočemo in zahtevamo vedno več. Več kot imamo dobrih izkušenj z nekom, večja so pričakovanja, ki nastanejo v naši glavi.

Read the rest of this entry »

Posted in: odnosi, stres | Comments(1)

Vzrok za nespečnost je lahko velikokrat tudi neusklajenost našega profila spanja z našim vsakodnevnim ritmom. Vkolikor znate angleško vam svetujem, da rešite vprašalnik spalnih profilov.

Test vam poda vaš spalni profil in usklajenost z vašim ritmom življenja, najdete pa tudi nekaj dobrih nasvetov za boj proti nespečnosti oz. za boljši spanec. 

Posted in: Uncategorized, razvoj potencialov, stres | Comments(2)