je načelo, ki bi ga moral poznati vsak dober predavatelj. Včeraj smo spet imeli eno celodnevno predavanje na katerem sem skoraj umrla. Ne razumem zakaj organizatorji izobraževanja in predavatelji ne poskrbijo za osnovne stvari, ki lahko izboljšajo učinek izobraževanja.

Prva stvar, ki bi jo moral vedeti vsak predavatelj in spada med osnove psihologije, so odmori. Večina ljudi ne more skoncentrirano spremljati ene teme več kot uro in pol. Pa še to je po moje maksimalna dolžina. Vse kar je več kot uro pol dolga enota je zguba energije predavatelja in njegovih poslušalcev.

Prav tako je mučenje poslušalcev, če se predavatelj ne drži dogovorjenih časovnih rokov. Če kasneje začne kot je napovedano ali kasneje konča. Vsaka nenapovedana zamuda je kršitev psihološke pogodbe, ki lahko poslušalce obrne proti predavatelju.

Poleg ustreznega časovnega okvira, pa je potrebno poslušalcem zagotoviti optimalno temepraturo v prostoru in prezračenost prostora. Vedno naj bo na voljo voda, ne smemo pa pozabiti tudi na hrano. Še Maslow je vedel, da se lačen človek ne more samoaktualizirat.

Dejstvo je namreč, da morajo osnovne potrebe biti zadovoljene, da lahko začnemo izpolnjevati svoje želje. Zadovoljitev potrebe je za naš obstoj nujno potrebna, medtem ko zadovoljitev želje vpliva samo na kvaliteto življenja. In želja po znanju, po spoznavanju nečesa novega, po učenju ne more biti polno izpolnjena, če niso zadovoljene osnovne biološke potrebe.

Še ena stvar se mi zdi pri pripravi predavanja zelo pomembna in to je gibanje. Če pogledamo sebe, se vsi raje gibamo, kot pa samo sedimo. Pri izobraževanjih se zelo pozablja na gibalno inteligenco, katere pomembnost počasi veča NLP s svojimi osnovnimi koncepti. Naši možgani so tako kompleksno orodje, katerega samo s sedenjem, gledanjem in poslušanjem izkoriščamo le minimalno. Učenje lahko poteka na toliko ustvarjalnih načinov in kar muka mi je poslušati tradicionalna predavanja, to je mučenje ljudi. Predavatelji se premalo zavedajo, da so oni odgovorni za to, da pripeljejo poslušalce v dobro stanje, jih zmotivirajo in pošljejo domov navdušene nad novim uporabnim znanjem.

Posted in: NLP, razvoj potencialov, time management | Comments(1)

Čas je četrta dimenzija naše realnosti. Že Einstein je govoril, da ima vsak svoj osebni čas, ki enemu teče počasneje, drugemu hitreje. Vse je namreč relativno 

Prejšnji vikend smo na seminarju v Zagrebu delali s časovnimi linijami in ta koncept časovnih linij me je čisto prevzel. Predvsem pa čutim spoštovanje do dela s časovnimi linijami, ker je to zelo vplivno orodje, ki v rokah neizkušenega terapevta lahko včasih tudi škodi.

Časovna linija je produkt našega nezavednega uma, kjer se hranijo in kodirajo naši spomini. Časovna linija nam omogoči, da ločimo med preteklimi spomini, sedanjim doživljanjem in sanjami o prihodnosti. Večinoma je časovna linija nezaveden proces, ki se ga včasih bolj ali manj zavedamo.
Zanimivo je kako se časovne linije razlikujejo. Nekatere so ravne, druge valovite, tretje v obliki črke V, četrte potekajo ciklično. Pomembna je tudi smer v katero se odvijajo, kakšne barve so in kateremu času namenjamo največ pozornosti. Se bolj zadržujemo v preteklosti, smo človek sedanjosti ali pa večinoma zremo v prihodnost.

Zanimivo je tudi gibanje časa v naši zavesti, včasih migne kot blisk, drugič se vleče kot jara kača. Prvi pojav večinoma povezujem z nečem zanimivim, zabavnim, drugega pa z nečem dolgočasnim, neprijetnim. A ne bi bilo super, ko bi lahko počitnice, ki trajajo le en teden, v naši zavesti podaljšali za dva tedna in bi bili potem tudi bolj spočiti. Kaj pa če nekajminutni orgazem podaljšamo na pol ure? Baje je tudi to možno po besedah našega predavatelja Ihorja Atamaniuka ;).

Kaj pa moramo narediti za podaljšanje časa?

Deloholiki prosim, da tukaj nehate brati. Podaljašnje časa je namenjeno prijetnim, zanimivim stvarem in ne še večji zlorabi samega sebe. Zaprite oči in si zamislite svojo časovno linijo. Poglejte kakšne oblike je, kakšne barve, strukture. Določite sedanjost, preteklost in prihodnost. Sedaj si izberite časovno obdobje v prihodnosti, ki ga želite podaljšati. Začnite z urami. Mogoče vzamete naslednjo uro. Določite začetek in konec ure na svoji časovni liniji. Primite linijo na obeh koncih ure in počasi vlecite z rokami narazen. Narahlo in nežno, dokler se vam ne bo zdelo dovolj. Zapomnite si sliko raztegnjene linije in očasi odprite oči. Začnite uživati, to je vse kar morate še potem storiti. Za obisk pri zobozdravniku pa priporočam obraten proces.

Posted in: NLP, psihoterapija, razvoj potencialov, stres, time management | Comments(6)

V preteklosti sem velikokrat trpela za nespečnostjo. Tudi če nisem imela posebnih problemov, so mi možgani delali pred spanjem 100 na uro in nikakor, da jih izklopim. Poskusila sem vse možno od zeliščnih tablet, do meditacije in sproščanja, utrujajoče fizične aktivnosti in celo uspavala na recept. Vsa sredstva so le delno rešila problem, dokler nisem podrobneje začela preučevati delovanje možganskih valov.

Read the rest of this entry »

Posted in: Uncategorized, možganski valovi, razvoj potencialov, stres, time management | Comments(0)

Vedno znova poslušamo kako imajo managerji v podjetjih prevelike plače in kako malo zaslužijo navadni delavci. A se je kdo mogoče vprašal, kako velike žrtve so za velikim uspehom. Seveda vsi najprej vidimo draga oblačila, luksuzne avtomobile in službena potovanja. Kolikokrat pa jih vidimo, ko delajo pozno v noč ali ko s težkim srcem spustijo ogled nastopa lastnega otroka. Vsakdo živi svoje življenje po svojih najboljših močeh, a vedno bolj spoznavam, da najvažnejšo gonilno silo predstavlja naše nezavedno.

Read the rest of this entry »

Posted in: razvoj potencialov, stres, time management | Comments(0)