Prva stvar, ki bi jo moral vedeti vsak predavatelj in spada med osnove psihologije, so odmori. Večina ljudi ne more skoncentrirano spremljati ene teme več kot uro in pol. Pa še to je po moje maksimalna dolžina. Vse kar je več kot uro pol dolga enota je zguba energije predavatelja in njegovih poslušalcev.

Prav tako je mučenje poslušalcev, če se predavatelj ne drži dogovorjenih časovnih rokov. Če kasneje začne kot je napovedano ali kasneje konča. Vsaka nenapovedana zamuda je kršitev psihološke pogodbe, ki lahko poslušalce obrne proti predavatelju.

Poleg ustreznega časovnega okvira, pa je potrebno poslušalcem zagotoviti optimalno temepraturo v prostoru in prezračenost prostora. Vedno naj bo na voljo voda, ne smemo pa pozabiti tudi na hrano. Še Maslow je vedel, da se lačen človek ne more samoaktualizirat.

Dejstvo je namreč, da morajo osnovne potrebe biti zadovoljene, da lahko začnemo izpolnjevati svoje želje. Zadovoljitev potrebe je za naš obstoj nujno potrebna, medtem ko zadovoljitev želje vpliva samo na kvaliteto življenja. In želja po znanju, po spoznavanju nečesa novega, po učenju ne more biti polno izpolnjena, če niso zadovoljene osnovne biološke potrebe.

Še ena stvar se mi zdi pri pripravi predavanja zelo pomembna in to je gibanje. Če pogledamo sebe, se vsi raje gibamo, kot pa samo sedimo. Pri izobraževanjih se zelo pozablja na gibalno inteligenco, katere pomembnost počasi veča NLP s svojimi osnovnimi koncepti. Naši možgani so tako kompleksno orodje, katerega samo s sedenjem, gledanjem in poslušanjem izkoriščamo le minimalno. Učenje lahko poteka na toliko ustvarjalnih načinov in kar muka mi je poslušati tradicionalna predavanja, to je mučenje ljudi. Predavatelji se premalo zavedajo, da so oni odgovorni za to, da pripeljejo poslušalce v dobro stanje, jih zmotivirajo in pošljejo domov navdušene nad novim uporabnim znanjem.

Prejšnji vikend smo na seminarju v Zagrebu delali s časovnimi linijami in ta koncept časovnih linij me je čisto prevzel. Predvsem pa čutim spoštovanje do dela s časovnimi linijami, ker je to zelo vplivno orodje, ki v rokah neizkušenega terapevta lahko včasih tudi škodi.

Časovna linija je produkt našega nezavednega uma, kjer se hranijo in kodirajo naši spomini. Časovna linija nam omogoči, da ločimo med preteklimi spomini, sedanjim doživljanjem in sanjami o prihodnosti. Večinoma je časovna linija nezaveden proces, ki se ga včasih bolj ali manj zavedamo.
Zanimivo je kako se časovne linije razlikujejo. Nekatere so ravne, druge valovite, tretje v obliki črke V, četrte potekajo ciklično. Pomembna je tudi smer v katero se odvijajo, kakšne barve so in kateremu času namenjamo največ pozornosti. Se bolj zadržujemo v preteklosti, smo človek sedanjosti ali pa večinoma zremo v prihodnost.

Zanimivo je tudi gibanje časa v naši zavesti, včasih migne kot blisk, drugič se vleče kot jara kača. Prvi pojav večinoma povezujem z nečem zanimivim, zabavnim, drugega pa z nečem dolgočasnim, neprijetnim. A ne bi bilo super, ko bi lahko počitnice, ki trajajo le en teden, v naši zavesti podaljšali za dva tedna in bi bili potem tudi bolj spočiti. Kaj pa če nekajminutni orgazem podaljšamo na pol ure? Baje je tudi to možno po besedah našega predavatelja Ihorja Atamaniuka .

Kaj pa moramo narediti za podaljšanje časa?

Deloholiki prosim, da tukaj nehate brati. Podaljašnje časa je namenjeno prijetnim, zanimivim stvarem in ne še večji zlorabi samega sebe. Zaprite oči in si zamislite svojo časovno linijo. Poglejte kakšne oblike je, kakšne barve, strukture. Določite sedanjost, preteklost in prihodnost. Sedaj si izberite časovno obdobje v prihodnosti, ki ga želite podaljšati. Začnite z urami. Mogoče vzamete naslednjo uro. Določite začetek in konec ure na svoji časovni liniji. Primite linijo na obeh koncih ure in počasi vlecite z rokami narazen. Narahlo in nežno, dokler se vam ne bo zdelo dovolj. Zapomnite si sliko raztegnjene linije in očasi odprite oči. Začnite uživati, to je vse kar morate še potem storiti. Za obisk pri zobozdravniku pa priporočam obraten proces.

Odkar uporabljam zvoke za uravnavanje možganskih valov, s spanjem nimam več težav. Ne samo, da ko spustim zvoke zaspim že po petih minutah, ampak je spanje boljše tudi takrat, ko jih ne uporabljam.

Nekateri ljudje imamo namreč lahko “vzburljive” možgane. Kar pomeni, da delujejo na zelo visokih frekvencah in jih težje spravimo v nižje frekvence potrebne za spanje. Vsekakor je   najboljša metoda meditacija, vendar za to potrebujemo čas in samodisciplino. V mojem urniku pa je zelo malo časa. Redna služba, popoldanska praksa, gradbena dela v stanovanju, magisterij in 2 psihoterapevtska študija, pa zasebno življenje ti pustijo zelo malo časa. Zato že zadnje leto uporabljam zvoke za uravnavanje možganskih valov in opažam res izredne rezultate. Zlahka zaspim, ponoči se ne prebujam več in ker me valovi vodijo direktno v Theta stanje potrebujem tudi manj spanja kot prej.

Moram poudarit, da visoka frekvenca delovanja možganov nima nobene veze z inteligentnostjo. Ko sem moji sodelavki razlagala o možganskih frekvencah je to vzela kot namigovanje, da je neumna, ker nima težav s spanjem. Razlika je samo v frekvencah, ne pa tudi v IQ.