Tako pase  je začel moj drugi dan na Švedskem - z dobrim zajtrkom (ni manjkal niti kaviar!!!).  Nato pa seveda express ogled Stockholma, najprej pa smo morali kupiti Stockholmkort http://www.stockholmtown.com/templates/StockholmsCard____9989.aspx?epslanguage=EN da se lahko sploh kam pripeljemo. Precej draga zadeva, ki sicer obljublja vožnjo s trajektom, ampak ne veš kje ta trajekt vozi. No seveda sem se peljala s trajektom, to enostavno moraš če si že v Stockholmu. Pogledala sem si Skansen. Lepe hiške. Najbolj mi je bila všeč trava na strehah, kar me je spomnilo na Hundertwasser muzej na Dunaju. Pa vseskozi omenjajo zdravilne lastnosti gozdnih jagod. Skušala sem se čimbolj izogniti živalskemu vrtu - živali v kletkah se mi smilijo, a morala sem mimo volkov. Ko gledaš te lepe živali, kako neskončno tekajo v krogih po kletki, brez minute počitka, se vprašaš, a je tega treba. Sploh pa se mi je porodila analogija z ljudmi v sedanjosti, nenehno tekamo od ene obveznosti k drugi, samo zato da imamo izgovor, da bežimo pred soočenjem z našimi strahovi. O.K. spet sem zašla v psihološke vode, pustimo to.

 Po Skansenu obvezno pogledati Wassa muzej http://www.stockholmtown.com/templates/pageobject.aspx?id=5947, kjer je razstavljena čudovito ohranjena ladja iz 17. stoletja. Zanimivost te ladje je, da se je potopila takoj po odhodu iz pristanišča, saj je bila preveč obložena z zlatom, da bi lahko normalno plula. To je dober poduk kam te pripelje pohlep - na dno morja.

Na žalost sem morala ogled zaključiti zaradi sestanka ustanovitvenih članov EAWOP-a, kjer sem zastopala Slovenijo. Večino članov sem poznala že s kongresa v Istanbulu, najbolj sem se pa razveselila generalnega sekretarja EAWOP-a. Henry Honkanen je finec, ki ima veliko znanja na področju HRM-ja, je pa tudi zelo skromen in zanimiv sogovornik.

Sledila je otvoritvena slovesnost in potem zakuska. Spet ta švedska točnost, nihče ni smel spiti več kot 2 kozarca vina. Ah vsi ti žejni psihologi ;). V Istanbulu je bilo vse skupaj bolj sproščeno.

Posted in: HRM, Uncategorized | Comments(0)

In tako sem se lepega majskega jutra odpravila v daljno Švedsko na 13. evropski kongres evropskih organizacijskih psihologov in psihologov dela www.eawop2007.org . Polet je bil dolg, ker ni direktnega leta, pa še hrana na letalih ni več isto kot je bila. No potem pa le prihod na letališče Arlanda, kjer te preseneti natančnost in urejenost Švedov.  Arlanda express - hitri vlak, ki te pripelje v Stockholm je bil vreden mojih 40 EUR. Pot do hotela se je vlekla zaradi težkih kovčkov, ampak na srečo je bil hotel bliže kot na zemljevidu :). Tudi tokrat sem zadela terno s hotelom, čeprav je bil cenejši od tistih na kongresni listi, pa je udobje bilo fenomenalno. Od LCD tv, do božansko mehke postelje in za nas oralno fiksirane najpomembnejša stvar: ZAJTRK ZA UMRET!!!! Definitivno priporočam.
Potem pa kratek sprehod po mestu, kjer te šokirajo že takoj ko kupiš prvega pol litra navadne vode, saj zanjo odšteješ dobra 2 evra. stari del mest je zelo lep, sploh ker ob 9ih zvečer na kraljevsko palačo še vedno sije sonce. Lahko noč Stockholm, se vidimo jutri.

Posted in: HRM, Uncategorized, kongres | Comments(0)

Pravijo, da je nedelja gospodov dan. Vedno bolj se strinjam s tem in vedno bolj jo posvečam sebi. Nešteto duhovnih smeri razlaga, da je smo mi v resnici bogovi v malem in, da je poslanstvo našega življenja, da odkrijemo to božanskost v sebi. V to teorijo vedno začnem dvomit v dnevih, ko mi gre vse narobe (glej prejšnji blog)……ampak danes ni ta dan. Glede na to, da sem trenutno zelo hvaležna prijateljici, ki nama za kosilo pripravlja ribo, potem vem, da je danes gospodov dan. Na misel mi je prišel stavek, ki sem ga slišala kar nekaj let nazaj iz ust ene od duhovnih mojstric Daniele, ki je našo božanskost opisala z naslednjimi besedami: “V vsakem od nas se v bistvu skriva prelepa svetloba, božanskost bi ji lahko rekli, ki pa je prekrita s kojtrčki. Nekateri imajo veliko teh kojtrčkov, drugi malo manj. Vse življenje jih odmetavamo, ampak v bistvu smo vsi enaki.” Kaj so kojtrčki, ki jih vlačimo nase? Predvsem negativna čustva, ki si jih povzročamo z napačno interpretacijo dogodkov. Sprejeti moramo dejstvo, da smo sami odgovorni za svojo srečo. Nihče drugi nam ne more dati občuka sreče in ne smemo si nalagati odgovornosti za čustva drugih. Najtežje na svetu je sprejeti sebe z vsemi našimi kojtrčki in se lotiti odmetavanja. če ne drugače, da posvetite nedeljo sebi in svojim najbližjim, da uživate in se razvajate. Ponedeljek in z njim služba bosta kmalu tu, naj bo vsaj nedelja lepa. 

Posted in: Uncategorized | Comments(1)

Zanimivo, kako se na jutru dan pozna. Že zjutraj, ko sem si zaspala sem nekaj slutila. Potem sem v službi izvedela, da projekt ki bi ga naj pripravila potrebuje dosti več dela, kot mi je bilo predstavljeno. Vsi ti pritiski te pač malo dotolčejo in na srečo imam v službi psihologinjo, ki zna poslušati tudi moje pritoževanje. No seveda to še ni bilo konec, na naroku pri notarju sta se odvetnica banke in notar skoraj skregala, seveda problem je bil prevzemanje odgovornosti. Zanimivo, da oseba, ki zasluži 500 EUR-ov na uro ni zmožna prevzeti odgovornosti, pa čeprav jo ravno zato plačuješ. Nič jih bo treba poslati terapevtu ;). Potem sem šla na malico, oralno fiksirani se pač tako potolažimo. Pa se je obrnilo na bolje. In vem da bo šlo samo še na bolje, dokler ne bo tako dobro, da bo že kičasto Kičasto !
 

Posted in: Uncategorized | Comments(0)